Korekcija ušesnih mečic

Ne. Poseg se izvaja v lokalni anesteziji. Vbod lokalnega anestetika je lahko za nekaj trenutkov neprijeten, med samim posegom pa bolečine ne bi smeli čutiti.

Ko učinek anestezije popusti, se lahko pojavi blaga bolečina, občutljivost ali zategovanje. Močne bolečine za tak poseg niso značilne. Če bi se po posegu pojavila izrazita ali naraščajoča bolečina, močna oteklina, krvavitev ali izcedek iz rane, je potreben kontakt z ambulanto.

Vsak kirurški rez pusti brazgotino, zato popolnoma »brez brazgotine« posega ni. Pri korekciji ušesnih mečic pa je brazgotina običajno majhna in sčasoma postaja manj opazna.

V prvih tednih je lahko bolj rožnata, rdeča ali nekoliko čvrsta. To še ne predstavlja končnega rezultata. Brazgotina se postopoma mehča in bledi več mesecev, njeno končno dozorevanje pa lahko traja približno leto dni.

Na videz brazgotine vplivajo tehnika posega, obseg korekcije, celjenje posameznika, genetika, kajenje, izpostavljanje soncu in ustrezna nega po posegu.

Okrevanje po korekciji ušesnih mečic je praviloma hitro. Poseg je ambulanten, zato lahko po njem odidete domov. V prvih dneh so možni blaga bolečina ali občutljivost, oteklina, podplutba in občutek zategovanja. Te težave se običajno postopoma umirijo v nekaj dneh.

Na mestu posega so drobni šivi. Če niso razgradljivi, se praviloma odstranijo približno 7–14 dni po posegu. Čeprav je površina rane takrat lahko že lepo zaceljena, celjenje tkiva še ni zaključeno. Brazgotina se nato več mesecev postopoma mehča in bledi.

V času celjenja je pomembno predvsem, da ušesne mečice ne vlečete, drgnete ali drugače mehansko obremenjujete. Posebna previdnost je potrebna pri oblačenju, česanju in umivanju las ter med spanjem.

Pri večini pacientov daljša odsotnost z dela ni potrebna. K pisarniškemu oziroma fizično nezahtevnemu delu se je praviloma mogoče vrniti isti ali naslednji dan, če se počutite dobro.

Če vaše delo vključuje večje fizične napore, intenzivno potenje, možnost poškodbe ušesa ali uporabo čelade oziroma druge opreme, ki pritiska na operirano področje, je lahko potreben daljši premor.

Upoštevajte tudi, da so lahko prvih nekaj dni vidni drobni šivi, blaga oteklina ali rdečina.

Na operiranem področju uhanov ne nosite, dokler kirurginja ne potrdi, da je tkivo ustrezno zaceljeno.

Če je bila med korekcijo stara luknjica zaprta, je treba pred ponovnim prebadanjem počakati, da se tkivo dovolj zaceli in pridobi ustrezno čvrstost. Praviloma priporočamo večmesečni premor, natančen čas pa določi kirurginja glede na vrsto korekcije in potek celjenja.

Nova luknjica naj ne poteka neposredno skozi svežo brazgotino. Po ponovnem prebadanju priporočamo predvsem lažje uhane, saj lahko dolgotrajno nošenje težkih uhanov ponovno povzroči raztezanje mečice.

Mečica ni nujno popolnoma pretrgana. Korekcija je možna tudi pri raztegnjenih, podaljšanih ali deformiranih luknjicah za uhane, pri delno pretrgani mečici ter pri popolnem razcepu.

Kirurg pri pregledu oceni stanje tkiva in izbere način korekcije, s katerim poskuša ponovno vzpostaviti čim bolj naravno obliko mečice. Obseg posega je zato odvisen od dejanskega stanja in ne samo od velikosti vidne luknjice.

Da. Če je korekcija potrebna na obeh straneh, je praviloma mogoče obe ušesni mečici korigirati v istem terminu.

Pri načrtovanju se upoštevajo oblika, velikost in morebitna asimetrija obeh mečic. Popolna simetrija človeškega telesa sicer ne obstaja, cilj posega pa je čim bolj naraven in usklajen rezultat.

Lahka vsakodnevna aktivnost je običajno mogoča zelo hitro. Z intenzivno vadbo, večjim potenjem in dejavnostmi, pri katerih lahko pride do udarca, vlečenja ali pritiska na uho, pa je smiselno počakati do ustreznega zaceljenja rane oziroma po navodilu kirurga.

Posebej previdni bodite pri kontaktnih športih, čeladah, tesnih trakovih in drugih aktivnostih, pri katerih bi se sveže operirana mečica lahko poškodovala. V prvih dneh je rana zaprta, vendar tkivo še nima svoje običajne mehanske trdnosti.

Po posegu prejmete navodila za nego rane, prilagojena opravljenemu posegu. Operirano področje naj bo čisto, šivov pa ne drgnite, praskajte ali vlecite.

Posebej previdni bodite pri oblačenju oblačil čez glavo, česanju in umivanju las ter brisanju z brisačo, saj se lahko sveže operirana mečica hitro zatakne.

Dokler rana ni ustrezno zaceljena, se izogibajte kopanju oziroma namakanju glave v bazenih, masažnih bazenih in podobnih okoljih. Na rano brez navodila zdravnika ne nanašajte kozmetičnih izdelkov ali drugih pripravkov.

Vedno upoštevajte navodila, ki jih prejmete po posegu, saj se nega lahko nekoliko razlikuje glede na uporabljeno kirurško tehniko.

Sprememba oblike je vidna takoj po posegu, vendar to še ni končni rezultat. Sprva so prisotni šivi, blaga oteklina in sveža brazgotina.

V naslednjih tednih se tkivo postopoma umiri, brazgotina pa se nato še več mesecev mehča in bledi. Zato rezultat ocenjujemo postopoma – končnega videza brazgotine ni smiselno ocenjevati nekaj dni ali tednov po posegu.

Da, tudi uspešno korigirano mečico je mogoče ponovno poškodovati. Največje tveganje predstavljajo ponovno prebadanje skozi ali preblizu brazgotine, prezgodnje prebadanje ter dolgotrajno nošenje težkih uhanov.

Po popolnem zaceljenju je zato priporočljivo novo luknjico ustrezno odmakniti od brazgotine in predvsem pri vsakodnevnem nošenju izbirati lažje uhane.

Korekcija ušesnih mečic je manjši kirurški poseg, vendar so tako kot pri vsakem kirurškem posegu možni zapleti.

Mednje sodijo krvavitev, okužba, oteklina, spremembe občutljivosti, počasnejše celjenje, izrazitejša brazgotina, sprememba pigmentacije, manjša asimetrija ter ponovno raztezanje ali poškodba mečice.

Če se po posegu pojavijo izrazita ali naraščajoča bolečina, povečana rdečina ali oteklina, gnojni oziroma nenavaden izcedek, močnejša krvavitev, povišana telesna temperatura ali druge nepričakovane težave, kontaktirajte ambulanto.

Kirurško popravljeno tkivo se po ustreznem zaceljenju praviloma trajno zaraste. Vendar poseg ne more preprečiti novih sprememb zaradi staranja, ponovnega raztezanja ali mehanske poškodbe.

Če po posegu ponovno nosite zelo težke uhane ali pride do močnejšega potega oziroma poškodbe, se lahko mečica ponovno raztegne ali pretrga. Za dolgoročen rezultat je zato pomembno tudi, kako z mečico ravnate po končanem celjenju.

Punch tehnika je natančna kirurška metoda za korekcijo raztegnjene, podaljšane ali neustrezno oblikovane luknjice za uhan. Poseg se običajno izvede v lokalni anesteziji.

S posebnim majhnim okroglim kirurškim instrumentom (»punch«) kirurginja odstrani del tkiva oziroma robove obstoječe luknjice. Tako nastanejo sveži robovi, ki jih lahko približa in zašije, da se tkivo zaceli v ustrezni obliki.

V primerjavi s klasično korekcijo ušesne mečice je punch tehnika primernejša predvsem za manjše in lokalizirane spremembe. Pri močno raztegnjeni, raztrgani ali deformirani mečici je praviloma primernejša klasična kirurška korekcija.

Po posegu ostane manjša rana s šivi, ki jih odstranimo glede na mesto posega in potek celjenja. Nova luknjica za uhan se ne naredi takoj. S ponovnim prebadanjem je treba počakati, da se tkivo popolnoma zaceli in okrepi; primeren čas določi kirurginja na kontrolnem pregledu.